The Dragon In My Garage
by
Carl Sagan
V moji garaži živi ogenj bruhajoč zmaj.
Predpostavimo (zgledujem se po pristopu psihologa Richarda Franklina k skupinski terapiji) da sem izjavo o ogenj bruhajočem zmaju v moji garaži, podal v povsem resnem tonu. Seveda boste zadevo želeli preveriti, si zmaja ogledati sami. Že stoletja se zmaje omenja v neštetih zgodbah, pravega dokaza o njihovem resničnem obstoju pa ni bilo še nobenega. Kakšna priložnost!
"Pokaži mi," rečete. Odpeljem vas k svoji garaži. Pogledate vanjo in vidite lestev, prazne posode od barv, star tricikel - o kakšnem zmaju pa ne duha ne sluha.
"Kje je zmaj?" vprašate.
"Oh, tukaj je," nejasno pokažem z zamahom roke. "Pozabil sem omeniti, da gre za nevidnega zmaja."
Predlagate posipanje garažnih tal z moko, da bi se prišlo do sledi zmajevih stopal.
"Ni slaba ideja," odgovorim, "toda ta zmaj lebdi v zraku."
V tem primeru predlagate infrardeči senzor, za zaznavanje nevidnega ognja, ki ga bruha zmaj.
"Tudi to ni slaba ideja, toda nevidni ogenj ima isto temperaturo kot okolica."
Zdaj predlagate popršiti zmaja z barvnim sprayem, da bi postal viden.
"Ni slaba ideja, ampak ta zmaj je breztelesen, pa se barva nima kam prijeti."
In tako naprej. Nasprotujem vsakemu fizikalnemu preizkusu, ki ga predlagate in vsakega zavrnem s posebno razlago, zakaj se ga ne da uporabiti.
Torej, kakšna je razlika med nevidnim, breztelesnim lebdečim zmajem ki bruha nevroč ogenj in med neobstoječim zmajem? Če ni nobenega načina da se spodbije moje trditve, če ni zamisljivega ekperimenta ki bi lahko pokazal nasprotno, kaj potem pomeni trditev da moj zmaj obstaja? Vaša nezmožnost ovreči moje domneve, ni niti najmanj dokaz da so resnične. Trditve, ki se jih ne da preveriti, izjave, ki ne omogočajo spodbijanja, so odkrito povedano brez vrednosti, ne glede koliko nas navdihujejo in vzburjajo naš smisel za čudežno. Kar zahtevam od vas, se tiče verovanja ob odsotnosti vseh dokazov, razen mojega "tako pravim".
Edina stvar, ki ste jo zares izvedeli pri mojem vztrajanju o zmaju v garaži je, da se mi v glavi dogaja nekaj čudnega. Sprašujete se, kaj me je prepričalo vanj, ko se pa na tistem zmaju ne da uporabiti niti enega fizikalnega preizkusa. Najbrž bi ena od možnosti, ki bi vas prešinile bila, da je šlo za sanje ali halucinacjo. Samo, zakaj pa potem o zmaju v svoji garaži govorim tako resno? Lahko, da potrebujem strokovno pomoč. Konec koncev, lahko, da sem preveč podcenjeval človeško nagnjenost k pustiti se naplahtati.
Zamislite si, da si kljub temu da noben preizkus ni bil uspešen, želite biti odprtega uma. Torej ideje, da se v moji garaži nahaja ogenjbruhajoči zmaj, ne zavrnete popolnoma. Samo začasno jo postavite na stranski tir. Trenutni dokazi so močno proti tisti ideji, toda če se bodo pojavili novi, ste jih pripravljeni preučiti in videti če vas prepričajo. Seveda bi bilo nepošteno ko bi bil užaljen, ker se mi ne verjame; ali, ko bi vas grajal ker ste pusti in brez domišljije - predvsem pa, ker vračate le z gorenjsko skopim "ni dokazano".
Zamislite si, da je zadeva obrnjena. Zmaj je neviden, prav, toda stopinje v moki se pojavijo pred vašimi očmi, vaš infrardeči detektor odčita signal. Barva iz razpršilca razkrije nazobčan greben hrbta, poplesujoč v zraku pred vami. Ne glede na to, kakšen dvomljivec ste bili kar se obstoja zmajev tiče - četudi nevidnih - morate zdaj priznati da tule nekaj je in da gre za nekaj, kar se vsaj za začetek ujema z nevidnim, ogenjbruhajočim zmajem.
Še en izmed scenarijev: predpostavimo, da nisem edini. Predpostavimo, da vam še nekaj ljudi izmed vseh ki jih poznate, vključno s takšnimi, za katere precej zanesljivo veste da se ne poznajo med seboj, zatrjuje, da imajo zmaja v svojih garažah - a so dokazi v vsakem posamičnem primeru ob pamet spravljajoče izmikajoči se. Vsi priznamo, da smo vznemirjeni z močnim in čudnim prepričanjem, ki ni podprto niti z najmanjšim fizikalnim dokazom. Nihče od nas ni blaznež. Razglabljamo o tem, kaj bi pomenilo, ko bi nevidni zmaji bili res skriti v garažah ljudi po vsem širnem svetu. Rajši bi videl, ko to ne bi držalo, vam kar povem. Ampak, mogoče pa vsi ti starodavni evropski in kitajski miti o zmajih sploh niso miti.
Razveseljivo, za nekaj odtisov stopal v moki, ki so nekako zmajevega formata, obstajajo poročila. Toda niti pri nastanku vsaj enega samega izmed evidentiranih odtisov, ni prisoten tudi kakšen dvomljivec. Alternativna razlaga se ponuja sama. Podrobnejša proučitev pokaže, da gre za ponarejene sledi. Nek drug navdušenec nad zmaji pokaže opečen prst kot redek fizikalni dokaz zmajeve ognjene sape. A ponovno, tudi ostale možnosti obstajajo. Vemo, da poleg sape nevidnih zmajev obstajajo tudi drugi načini da si opečemo prste. Takšen "dokaz" - ne glede za kako pomembnega ga ima zagovornik obstoja zmajev - je daleč od tega da bi napravil omembe vreden vtis. Ponovno, edini razumen pristop je, s preizkusi izločiti domnevo o zmajih, biti odprt za bodoče fizikalne pokazatelje in razmišljati, kaj bi lahko bilo vzrok temu, da si toliko na videz razumnih in treznih ljudi deli isto, nenavadno zablodo.
