Duh časa

The Greatest Story Ever Told
by
Zeitgeist: The Movie - Part 1




Bolj kot začnemo raziskovati tisto, kaj mislimo, da razumemo, od kje smo prišli, kaj počnemo, bolj spoznavamo, da so nam lagali. Lagala nam je vsaka institucija. Zakaj sploh pomisliti, da so religijske institucije pa neomadeževane z lažjo? Religijske institucije so na samem dnu umazanij. Religijske institucije so postavili enaki ljudje, kot sestavljajo vašo vlado, vaše pokvarjeno šolstvo, enaki ljudje, ki sestavljajo vse te mednarodne bančne kartele. Našim gospodarjem je kaj malo mar za vas ali vašo družino. Mar jim je samo za tisto, za kar jim je bilo vedno mar, za nadzor nad svetom. Zavedli so nas z božansko postavo v vesolju, ki ji pravijo bog.

Ne vem, kaj je bog, vem pa, kaj ni. Dokler ne boste pripravljeni pogledati celotne resnice, kamorkoli že gre in k čemurkoli že vodi, če bi raje pogledali stran ali bili pristranski, boste nekje na poti ugotovili, da se igrate z božansko postavo. Bolj kot se izobražujete, spoznavate izvor stvari, bolj postajajo očitne in kmalu vidite, da so laži vsepovsod. Spoznati morate resnico, jo iskati, ta pa vas bo osvobodila.

Težko je tistim, ki so sprejeli oblast za resnico namesto resnice za oblast.

(Gerald Massey, egiptolog)

Iskreno vam moram povedati, ljudje. Kar se tiče sranja, pravega sranja, morate občudovati prvaka lažnih obljub in trditev, religijo. Razmislite! Religija je dejansko prepričala ljudi, da na nebu živi nevidni mož, ki vsako minuto dneva pazi na vaše poteze. In ta nevidni mož ima seznam desetih stvari, ki jih ne smete početi. Če se ga ne držite, ima poseben kraj, poln ognja, dima, mučenja in bolečin, kamor vas bo poslal trpet, goret, kričat in jokat na veke vekomaj.
A vas ima vseeno rad! Rad vas ima. Rad vas ima in rabi denar. Je vsemogočen, popoln, vseveden in moder, a pri denarju se zatakne. Enostavno ne zna z njim. Vedno ga potrebuje še več. Religija pobere milijarde, ne plačuje davkov in nikoli ji ni dovolj. Holy Shit! (angl. "sveto sranje")

(George Carlin, ameriški satirik in družbeni kritik)

Hoteli ste dobro zgodbo o sranju:

Največja zgodba vseh časov



Sonce. Od leta 10.000 pr. n. št. dalje je zgodovina polna izdelkov ljudi, s katerimi občudujejo to nebesno telo. Ni težko razumeti zakaj, saj vsako jutro Sonce prinese svetlobo, toplino in varnost in s tem rešuje človeka pred hladno in nevarno temo noči. Brez Sonca pridelki ne bi poganjali, življenje na planetu ne bi obstalo. Zaradi teh dejstev je Sonce najbolj občudovan predmet. Prav tako so se ljudje dobro zavedali pomena zvezd. Spremljanje zvezd jim je omogočilo napovedati dogodke, ki so se pojavljali v daljših razmakih, npr. mrki in polne lune. Po vrsti so popisovali nebeške skupine, ki jim pravimo sozvezdja.

Levo je križ zodiaka, enega najstarejših shematičnih slik. Predstavlja obhod Sonca okoli dvanajstih večjih sozvezdij v enem letu, dvanajst mesecev v letu, štiri letne čase, sončne obrate in enakonočja. Izraz zodiak se nanaša na dejstvo, da so bila sozvezdja počlovečena ali poosebljena kot podobe ali živali. Prve civilizacije niso samo sledile Soncu in zvezdam, temveč so jih poosebljale z miti glede na gibanje in razmerja. Sonce je bilo s svojo vrednoto dajanja in reševanja življenj poosebljeno kot predstavnik nevidnega stvarnika ali boga.

Božje Sonce. Luč sveta. Rešitelj človeštva.

Dvanajst sozvezdij je predstavljalo tudi potovanje božjega Sonca. Posamezne dele so poimenovali glede na naravne dogodke, ki so se zgodili v tem času. Npr. Vodnar, prenašalec vode, ki prinaša pomladno deževje.


Horus, egipčanski sončni bog iz okoli 3.000 pr. n. št.

Pooseblja Sonce v obliki prispodob Sončevega gibanja na nebu. Z egipčanskih hieroglifov vemo veliko o sončnem mesiji. Horus, kar pomeni Sonce oz. luč, je imel sovražnika Seta. Set je poosebljal temo oz. noč. Legenda pravi, da je vsako jutro Horus premagal Seta, Set pa ga je zvečer prevladal in poslal v podzemlje. Vedeti je treba, da sta tema proti svetlobi oz. dobro proti slabem ena najpogostejših
mitoloških dvojnosti in se še danes veliko pojavljata. Na splošno povedano, je zgodba o Horusu sledeča.
Horus se je rodil 25. decembra devici Izidi Mariji. Njegovo rojstvo je spremljala zvezda na vzhodu, ki so ji sledili trije kralji, da bi pozdravili novorojenega rešitelja. Pri 12 letih je bil čudežen otroški učitelj. Pri 30 ga je krstil Anap in začelo se je njegovo poslanstvo. Horus je imel 12 apostolov, s katerimi je potoval in izvajal čudeže, kot sta zdravljenje bolnih in hoja po vodi. Poznan je bil pod več imeni kot npr. Resnica, Luč, Božji maziljeni sin, Dobri pastir, Božje jagnje in drugo. Ko ga je izdal Tifon, je bil križan, tri dni zakopan, nato je oživel. Te lastnosti Horusa, izvirne ali ne, je prevzelo veliko kultur, saj ima veliko bogov isto mitološko osnovo.


Atis iz Frigije, rojen devici Nani 25. decembra.

Bil je križan, položen v grobnico in po treh dneh vstal od mrtvih. Indijski Krišna, sin device Devaki, rojstvo je oznanila vzhodna zvezda. Z apostoli je izvajal čudeže in po smrti vstal od mrtvih.


Dioniz iz Grčije, rojen devici 25. decembra.

Bil je potujoči učitelj, ki je lahko spremenil vodo v vino. Znan tudi kot Kralj kraljev, Božji edinec, Alfa in omega in drugo. Po smrti je vstal od mrtvih.


Mitra iz Perzije, rojen devici 25. decembra.

Imel je 12 apostolov in izvajal je čudeže. Po smrti je bil zakopan tri dni, nakar je vstal od mrtvih. Znan tudi kot Resnica, Luč in drugo. Zanimivo je, da je bil Mitrin sveti dan nedelja.



Dejstvo je, da obstajajo številni rešitelji iz različnih obdobij, ki imajo podobne glavne značilnosti. Vprašanje ostaja, zakaj ravno te lastnosti?

Zakaj porod device 25. decembra?
Zakaj tridnevna smrt in neizogibno vstajenje?
Zakaj dvanajst apostolov oz. privržencev?

Poiščimo odgovor pri najmlajših sončnih odrešenikih.

Jezus Kristus se je rodil devici Mariji 25. decembra v Betlehemu. Ob rojstvu so trije kralji sledili vzhodni zvezdi, da bi ga pozdravili. Pri dvanajstih letih je bil učitelj, pri tridesetih ga je krstil Janez Krstnik. Takrat se je začelo njegovo poslanstvo. Imel je dvanajst apostolov, s katerimi je izvajal čudeže, npr. zdravil bolne, hodil po vodi in obujal mrtve. Poznan je bil tudi kot Kralj kraljev, Božji sin, Luč sveta, Alfa in omega, Božje jagnje in veliko drugega. Potem, ko ga je izdal apostol Judež in ga prodal za 30 srebrnikov, so ga križali, položili v grobnico in po treh dneh je vstal od mrtvih in se povzpel v nebesa.

Datum rojstva je popolnoma astrološki. Zvezda na vzhodu je Sirius, najsvetlejša zvezda ponoči, ki se 24. decembra poravna s tremi najsvetlejšimi zvezdami v Orionu. Te tri zvezde v Orionovem pasu imajo danes isto ime kot včasih, Trije kralji. Trije kralji in najsvetlejša zvezda, Sirius, skupaj kažejo na sončni vzhod 25. decembra. Zato Trije kralji sledijo zvezdi na vzhodu, da bi našli sončni vzhod, rojstvo Sonca. Devica Marija je sozvezdje Device, znano tudi kot Virgo devica. Virgo v latinščini pomeni devico. Virgo prav tako pomeni "hiša kruha" (prikaz Virga je devica, ki drži snop pšenice v roki). Ta "hiša kruha" in njen simbol trave predstavlja meseca avgust in september, čas žetve. Betlehem v dobesednem prevodu pomeni 'hiša kruha'. Betlehem se torej nanaša na sozvezdje Device, na prostor na nebu, ne na Zemlji.

Še en zanimiv pojav se zgodi v času zimskega sončnega obrata. Od poletnega do zimskega sončnega obrata so dnevi krajši in hladnejši. Z vidika severne poloble se Sonce pomika proti jugu in manjša. Krajši dnevi in manj pridelkov, ko se približuje zimski sončni obrat, so v starodavnih časih pomenili razvoj smrti. To je bila smrt Sonca. Do 22. decembra se je to uresničilo. Sonce takrat po polletnem nenehnem pomikanju proti jugu doseže najnižjo točko na nebu. Tu se zgodi nekaj zanimivega. Sonce se vsaj na videz za tri dni preneha pomikati proti jugu. Med tridnevnim premorom se nahaja v bližini Južnega križa oz. sozvezdja Crux. 25. decembra se Sonce premakne za eno stopinjo, tokrat na sever in naznani prihod daljših dni, toplote in pomladi. Tako je bilo rečeno: Sonce je umrlo na križu za tri dni in se ponovno rodilo. Zato si Jezus in številni ostali sončni bogovi delijo pojem križanja, tridnevne smrti in vstajenja od mrtvih. To je prehodna doba Sonca, preden se začne pomikati nazaj proti severni polobli in prinašati pomlad in odrešitev.

Vendar vstajenja Sonca niso praznovali do pomladnega enakonočja oz. velike noči. In sicer zato, ker tedaj sonce uradno premaga zlobno temo, saj so od tedaj dnevi daljši od noči in nastanejo oživljajoči pogoji pomladi. Najbolj očitna astrološka simbolika glede Jezusa se nanaša na dvanajst apostolov. Ti so preprosto dvanajst sozvezdij zodiaka, s katerimi Jezus v podobi Sonca potuje med njimi. V bistvu se številka 12 v Bibliji omenja vsevprek. Dvanajst plemen Izraela, dvanajst Jožefovih bratov, dvanajst izraelskih sodnikov, dvanajst velikih patriarhov, dvanajst prerokov Stare zaveze, dvanajst izraelskih kraljev.



Če se vrnemo nazaj na križ zodiaka, simbolično življenje sonca. To ni bil le umetniški izraz ali orodje za sledenje sonca. Bil je tudi poganski duhovni simbol.

Videti je bil nekako takole:

To ni krščanski simbol. To je poganska priredba križa zodiaka. Zato je Jezus v umetnosti zgodnjih kultov prikazan s križem na glavi. Kajti Jezus je Sonce. Božji sin, Luč sveta, Vstali odrešenik, ki se bo vrnil, tako kot se vsako jutro, z božjo slavo, ki nas brani pred zli dejanji, saj se vsako jutro ponovno rodi in ga je mogoče opaziti, ko prihaja izza oblakov, visoko iz nebes, z vencem iz trnja ali sončnimi žarki. Med mnogimi astrološkimi oz. astronomskimi metaforami v Bibliji se ena najpomembnejših nanaša na dobo. V Bibliji je doba velikokrat omenjena. Da bi to razumeli, moramo poznati pojav, poznan kot pomikanje enakonočij. Stari Egipčani so, tako kot že kulture pred njimi, ugotovili, da se vsakih 2150 let sončni vzhod na pomladno enakonočje zgodi v drugem znaku zodiaka. Vzrok je počasno kotno nihanje Zemlje, ko se vrti na svoji osi. Pravimo, da se pomika naprej, ker se sozvezdja pomikajo nazaj in ne po normalnem letnem ciklu. To pomikanje skozi vseh 12 znakov traja približno 25.765 let. Temu se reče tudi Veliko leto in stare civilizacije so se tega dobro zavedale. 2150 let trajajočem obdobju so pravile doba. Od 4300 pr. n. št do 2150 pr. n. št. je bila doba Bika. Od 2150 pr. n. št. do leta 1 je trajala doba Ovna. Od leta 1 do leta 2150 bo trajala doba Rib. Okoli leta 2150 bomo vstopili v dobo Vodnarja.



Biblija simbolično predstavlja premik skozi tri dobe proti četrti. Ko se Mojzes v Stari zavezi spusti iz gore Sinaj z desetimi zapovedmi, je zelo razburjen, ko vidi, da ljudje častijo zlato tele. Razbije kamnite plošče in ukaže ljudem, naj se pobijejo med sabo, da bi se oprali krivde. Večina svetopisemskih učenikov bi to jezo pripisala dejstvu, da so Izraelci častili napačnega idola ali nekaj v tem smislu. V bistvu pa zlati bik predstavlja znak Bika, Mojzes pa novo dobo Ovna. Zato judje še danes trobijo v ovnov rog. Mojzes predstavlja novo dobo, v kateri morajo vsi opustiti staro. Tudi ostala božanstva imajo te prehode, npr. Mitra, predkrščanski bog, ki na podoben način ubije bika. Jezus je lik, ki uvaja dobo za Ovnom, dobo dveh Rib. Simbolika ribe je pogosta v Novi zavezi. Jezus nahrani 5000 ljudi s kruhom in z dvema ribama. Ko začne poslanstvo in hodi ob Galileji, pomaga dvema ribičema, ki mu sledita. Mislim, da smo vsi že videli nalepko v obliki ribe Jezus živi. Malo ljudi ve, kaj pravzaprav pomeni. To je poganski astrološki simbol sončnega kraljestva v dobi Rib. Jezusov domnevni rojstni dan je začetek te dobe.
V Evangeliju po Luku, ko Jezusa apostoli vprašajo, kje bo po njegovi smrti naslednja pasha, Jezus odgovori: "Glejta, ko prideta v mesto, vama bo prišel naproti človek, ki bo nosil vrč vode. Pojdita za njim v hišo, v katero bo šel." Ta odstavek najbolj zgovorno namiguje na astrologijo. Človek, ki nosi vrč vode, je Vodnar, ki je vedno prikazan, kot da vodo izliva iz vrča. Predstavlja dobo za Ribami. In ko Sonce/Božji sin zapusti dobo Rib/Jezusa, bo stopilo v hišo Vodnarja, saj Vodnar sledi Ribama v pomikanju enakonočij. Jezus pravi le, da dobi Rib sledi doba Vodnarja.

Vsi smo že slišali za konec časa, za konec sveta. Če pozabimo na karikature iz Knjige razodetja, ta ideja izvira iz Evangelija po Mateju, kjer Jezus pravi: "Jaz sem z vami vse dni do konca sveta." V anglikanski verziji kralja Jamesa pa je beseda 'svet' napačen prevod. Uporabljena je beseda 'aeon', ki pomeni dobo. Jaz sem z vami vse dni do konca dobe. To drži, saj se bo Jezusova poosebitev Rib končala, ko bo Sonce vstopilo v dobo Vodnarja. Celotna predstava o koncu sveta je napačna razlaga astrološke prispodobe. Povejmo to 100 milijonom Američanov, ki verjamejo, da se bliža konec sveta.



Lik Jezusa v literarnem in astrološkem smislu je nedvoumno plagiat egipčanskega sončnega boga Horusa. Na steni luksorskega templja v Egiptu so 3500 let stare slike oznanjenja, brezmadežnega spočetja, rojstva in čaščenja Horusa. Slike se začnejo z mislijo, ki naznanja devici Izidi, da bo spočela Horusa, nato je Neith, Sveti duh, ki oplodi devico, in nato porod device in čaščenje. To je zgodba Jezusovega čudežnega spočetja. V bistvu so literarne podobnosti v egipčanskem verovanju in krščanski veri so pretresljive. In plagiatov je ogromno. Zgodba o Noetu in njegovi barki je vzeta naravnost iz izročila. Zamisel o veliki poplavi je navzoča povsod v starih civilizacijah z več kot 200 verzijami v različnih obdobjih. Vendar če iščemo vir, ki je nastal pred krščanskim, je to Ep o Gilgamešu, ki je bil napisan 2600 pr. n. št. Zgodba govori o veliki poplavi, ki jo je povzročil bog, o barki, na kateri so rešene živali, in celo o osvoboditvi in vrnitvi golobice, kar je vse skupno biblični zgodbi poleg drugih podobnosti.

In tu je še plagiat zgodbe o Mojzesu. Mojzesa naj bi po rojstvu v pleteni košari poslali po reki, da bi se izognil detomoru. Rešila ga je hči iz kraljeve družine in vzgojila v princa. Zgodba o otroku v košari je vzeta iz mita o Sargonu iz Akada iz okoli 2250 pr. n. št. Sargona so po rojstvu položili v košaro, da bi se izognil detomoru, in ga spustili po reki. Rešila in vzgojila ga je Akki, dojilja iz kraljeve družine. Mojzes je poznan kot Zakonodajalec, izdajatelj desetih zapovedi. Tudi motiv predaje zakona od boga k preroku na gori je zelo star. Mojzes je le eden izmed mnogih zakonodajalcev. V Indiji je bil veliki zakonodajalec Manou. Na Kreti se je Minos povzpel na Dikto po zakone od Zevsa. V Egiptu je Mises nosil kamnite plošče z božjimi zakoni.
Manou, Minos, Mises, Mojzes.
Deset zapovedi je vzetih iz 125. uroka v egipčanski Knjigi mrtvih. Kar je bilo v Knjigi mrtvih 'Nisem kradel', je postalo 'Ne kradi'. 'Nisem ubijal' je postalo 'Ne ubijaj'. 'Nisem lagal' je postalo 'Ne pričaj po krivem' in tako dalje.
Nasploh je egipčanska vera temelj judejsko-krščanske teologije. Krst, posmrtno življenje, sodni dan, porod device, smrt in vstajenje, križanje, skrinja zaveze, obrezovanje, odrešeniki, obhajilo, povodenj, velika noč, božič, pasha in veliko drugih simbolov, povzetih po Egipčanih, ki so obstajali veliko pred krščanstvom in judovstvom.
Mučenik Justin, eden prvih krščanskih zgodovinarjev, je zapisal:
"Ko pravimo, da je bil Jezus Kristus, naš učitelj, spočet brez spolne zveze, križan, umrl in zopet vstal in se dvignil v nebesa, ne trdimo nič drugega, kar vi verjamete glede sinov Jupitra."
V nekem drugem spisu je mučenik Justin dejal:
"Rodil se je devici, tako kot vaš bog Perzej."
Justin in drugi kristjani so vedeli za podobnost krščanstva in poganstva. Vendar je imel Justin rešitev. Po njegovem mnenju je bil vsega kriv hudič. Kristusove značilnosti je ustvaril že v poganstvu.

Pravoverno krščanstvo, neverjetno! Ti ljudje resnično verjamejo celo, da je svet star 12.000 let. Prisežem pri bogu!
Dejansko sem vprašal enega takšnih: "Dobro, pa fosili dinozavrov?"
Rekel je: "Fosili dinozavrov? Nastavil jih je Bog, da bi preizkusil našo vero!"

Mislim, da je Bog nastavil tebe, da bi preizkusil mojo vero, frajer!

(Bill Hicks, ameriški satirik)

Kje se pride do barke?

Biblija je samo astroteološki in literarni križanec, tako kot skoraj vse verske legende pred njo. Podobnosti med lastnostmi dveh različnih likov najdemo celo v Bibliji sami. V Stari zavezi je zgodba o Jožefu. Jožef je bil prototip Jezusa. Jožef se je rodil čudežno, Jezus se je rodil čudežno. Jožef je bil eden od dvanajstih bratov, Jezus je imel dvanajst apostolov. Jožefa so prodali za 20 srebrnikov, Jezusa za 30. Brat Judež predlaga prodajo Jožefa, apostol Judež prodajo Jezusa. Jožef je začel s poslanstvom pri svojih tridesetih letih, Jezus prav tako. Vzporednic je nešteto.


Obstaja kak nebiblični zgodovinski dokaz o osebi, ki ji je ime Jezus, je sin Marije, potuje z dvanajstimi privrženci in zdravi ljudi? Veliko zgodovinarjev je živelo ob Sredozemlju med ali po domnevnem obdobju življenja Jezusa. Koliko jih je omenjalo njegov obstoj? Niti eden. Toda to ne pomeni, da zagovorniki Jezusa niso trdili nasprotno. Štirje zgodovinarji naj bi zagovarjali njegov obstoj. Plinij mlajši, Svetonij in Tacit so prvi trije. V njihovih zapiskih najdemo le par besed, ki omenjajo samo Kristusa, kar v bistvu ni ime, ampak naziv. Pomeni 'maziljenec'. Četrti je Jožef in ta vir je že stotine let dokazana prevara. Žal še vedno velja za resničnega.

Mislili bi, da je moški, ki je vstal od mrtvih, se povzpel v nebesa in izvedel ogromno čudežev, zapisan nekje v zgodovini. Pa ni, kajti ko enkrat pretehtamo dokaze, je zelo malo verjetno, da je lik Jezusa sploh obstajal.
Krščanstvo je parodija na čaščenje sonca, v kateri namesto sonca nastopa človek z imenom Jezus in ga častijo namesto sonca.
Thomas Paine, 1737-1809

Nočemo biti neprijazni, temveč hočemo predstaviti dejstva. Nikogar nočemo prizadeti, temveč hočemo biti akademsko pravilni glede tega, kar verjamemo in vemo, da je res. Krščanstvo preprosto ni zgrajeno na resnici.
Krščanstvo je bilo samo zgodba Rimljanov, ki je nastala iz političnih namenov. Jezus je bil v resnici sončni bog gnostične krščanske sekte. Kot vsi ostali poganski bogovi je bil mitološki lik. Politika je ustvarila Jezusovo podobo za družbeni nadzor. Leta 325 je rimski cesar Konstantin sklical koncil v Niceji. Na tem sestanku so uvedli politično
motivirane krščanske nauke. Začela se je dolga zgodovina krščanskih pokolov in prevar.
Naslednjih 1600 let je Vatikan obdržal politično moč nad Evropo, ki je vodila do "prijetnih" obdobij, kot je srednji vek, skupaj s "poučnimi" dogodki, kot so križarske vojne in inkvizicija.




Krščanstvo je skupaj z ostalimi verskimi sistemi prevara dobe. Namen tega verskega sistema je ločiti rodove od narave in drug od drugega. Podpira slepo poslušnost do oblasti in zmanjšuje človeško odgovornost, ker naj bi bog nadziral vse. Zato se lahko okrutni zločini upravičijo v imenu boga. Najpomembneje pa je, da verski sistem daje moč tistim, ki poznajo resnico, vendar izrabljajo mit za upravljanje in nadzor nad družbo.
Religijski mit je najmočnejši izum vseh časov in služi kot psihološko seme, s katerim uspevajo ostali miti. Mit je ideja, ki je kljub splošnemu prepričanju napačna. V globljem, religijskem smislu služi kot zgodba, ki usmerja ljudi. Ni pomembna relevantnost zgodbe, temveč njen učinek. Zgodba ne deluje, če skupnost ne verjame vanjo. Ni stvar razprave, če si kdo drzne podvomiti v sveto zgodbo. Čuvaji vere se ne spustijo v razpravo z njimi. Preslišijo jih ali pa jih označijo za bogokletnike.

NA VRH